Podvodna dela pri projektu gradnje HE Blanca
Na spodnji Savi, od Boštanja do slovensko-hrvaške meje, poteka izgradnja verige petih elektrarn. Gradnja HE Blanca, ki je druga v verigi, se je uradno pričela s položitvijo temeljnega kamna 14.novembra 2005. Projekt je sedaj v polnem teku in v sklopu le-tega potekajo tudi podvodna dela.
Za izvedbo podvodnih del smo se prijavili potapljači iz različnih koncev Slovenije, z ustreznimi kvalifikacijami. Iz našega potapljaškega društva EURO DIVER je pri delu sodelovalo sedem potapljačev. Ustreznost za sodelovanje pri projektu je bilo potrebno dokazati s predložitvijo licence za reševalca iz vode, opravljenim tečajem po CMAS-u za P3* ali ekvivalentno, veljavnim potrdilom o opravljenem izbraževanju in usposabljanju za varstvo pri delu, veljavnim zdravniškim spričevalom ter izpitom za voditelja čolna, ker je bilo v planu dela tudi varovanje iz čolna. Določeno število potapljačev pa je moralo imeti opravljen tudi izpit za prvo pomoč in nudenje kisika.
|
|
|
|
Ključ s katerim smo zavijali in odvijali vijake! |
Varnost je bila prvotnega pomena kljub zelo slabim pogojem vidljivost 0 |
Sredi aprila 2006 smo se potapljači zbrali na gradbišču. Najprej smo si ogledali lokacijo, kjer so naslednje dni potekala dela. Seveda nas je zanimalo kakšna bodo pravzaprav dela in naloge ter kakšno je stanje reke Save. Kmalu smo spoznali, da bo delo težje kot si je večina predstavljala, zaradi močnega toka reke in izredno slabe (nične) vidljivosti, ki je bila posledica padavin prejšnih dni. Vidljivost je bila tako slaba, da tudi če smo manometer naslonili na masko, ni bilo mogoče razbrati podatka o stanju oz. količini porabe zraka. Tudi svetilke ne bi pomagale, ker je bila voda blatna in je v njej plavalo polno drobcev od katerih bi se snop svetilke razpršil ter porazgubil. V prid pa nam je bila globina izvajanja del, saj ni presegala petih metrov ter temperatura vode, ki je bila 7°C.Potek dela je bil naslednji: Na gradbišču smo se vsak dan zbrali ob sedmi uri. Vodja potapljačev nam je razdelil naloge, nato pa smo se lotili priprave potapljaške opreme.
Ko je bila oprema pripravljena smo jo prinesli do vode. Tu smo se preoblekli v suhe potapljaške obleke, si nadeli jeklenke brez kompenzatorjev plovnosti, ker bi nas le-ti ovirali pri delu, ter maske, rokavice in orodje, ki smo ga imeli privezanega nase (račna, kladivo, macola, ključi, ...).
Tudi plavuti nismo imeli zaradi lažjega gibanja pod vodo.
|
|
|
|
Elementi za delo pri sestavljanju konstrukcije. |
Dogovor in zanimanje delavcev glede napredovanja del. |
Najprej smo z vrvno tehniko preiskovanja pod vodo pregledali mesto gradnje in iskali morebitne večje skale, ki bi jih bilo potrebno odstraniti z bagrom. Ko je bil teren »čist« so delavci z dvigalom prestavili jekleno konstrukcijo v vodo in jo dokončno sestavili. Tu smo v akcijo zopet stopili potapljači. S podvodnim sesalcem smo očistili notranji del kalupa za steber in preverili morebitne razpoke oz. pomanjklivosti v sami konstrukciji, v katero so nato gradbinci vlili 13 kamijonov (hrušk) betona. Po nekaj dneh sušenja betona, pa je bilo potrebno jekleno konstrukcijo odstraniti. Za nas je to pomenilo kakšen puloverček manj pod potapljaško obleko, ker smo pri teh delih najbolj garali in se potili. Po vodilni vrvi, ki je služila za orientacijo in kot pomoč za oprijem zaradi močnega toka, smo se spustili do betonskega stebra obdanega z jekleno in leseno konstrukcijo. Najprej smo poiskali in otipali vijak, nato pa z račno poskusali zadeti vijak in ga odviti – ja sliši se enostavno. Čeprav smo imeli orodje privezano smo ga kljub temu nekaj izgubili. Delo je bilo vsaj malo lažje, ker smo celotno konstrukcijo videli na suhem, tako da smo si lahko predstavljali kaj nas čaka pod vodo.
Delovni dan smo zaključili takrat, ko so tudi zadnji delavci zaključili z deli to pa je bilo nekajkrat tudi okoli 21.ure. Sledila je le še obilna večerja ter spanje, ki ga je utrujeno telo že nestrpno pričakovalo.
|
|
|
|
Dvigalo za pomoč pri postavljanju konstrukcije. |
Konstrukcija in delo delavcev na njej. |
Dela na reki Savi še zdaleč niso zaključena, zato bodo podobne akcije še sledile.
Kljub temu, da je bilo delo zelo naporno pa so take izkušnje več kot dobrodošle, saj le v različnih okoljih in pod spremenljivimi pogoji potapljanja bolje spoznavamo opremo in sebe.
Naj na koncu omenim le to, da je pri takšnem delu težko govoriti o potapljanju da ne govorim o varnem potapljanju, za takšne akcije je beseda podvodna dela najbolj primerna, pri katerih je še kako po pomembna varnost!
|
|
|
|
Izhod potapljača iz vode. |
Vhod potapljača v vodo. |
Potapljač - reševalec na čolnu skrbno spremlja potapljače, ki prihajajo in odhajajo v vodo.
Avtor: inž.Miha Sever
- inštruktor potapljanja
- vodja potapljaške enote GBL
- podvodni delavec
- apneist
Foto: Miha Sever
